APDEJT.si

Več člankov poroča o različnih kontroverznih dejanjih in stališčih republikancev v Združenih državah Amerike. Med drugim, nekateri republikanski zakonodajalci so usmerjali volivce na Urad za varstvo potrošnikov (CFPB) za pomoč, nato pa glasovali za omejitev delovanja te agencije. Razkrite so tudi poteze, ki so sprožile zaskrbljenost glede spodkopavanja demokracije, kot so poskusi omejevanja volilne pravice in ponovnega razdeljevanja volilnih okrajev v Teksasu. Poudarjene so tudi kritike gospodarskih politik Donalda Trumpa, vključno s tarifami, ter preiskave v zvezi z njegovo administracijo. Opozorila so bila izrečena glede vpliva njegovih dejanj na vladno odgovornost in potencialne nevarnosti za pravosodni sistem.

Zvezno prizivno sodišče je razsodilo, da zasebni posamezniki in organizacije ne morejo vlagati tožb glede volilnih pravic v skladu z oddelkom zakona, ki dovoljuje pomoč volivcem s slepoto, invalidnostmi ali nepismenostjo. Ta odločitev, ki so jo sprejeli v 8. okrožju v St. Louisu, razveljavlja desetletja uveljavljene sodne prakse in se pričakuje, da bo šla na Vrhovno sodišče ZDA.

Demokrati v ameriškem senatu so se znašli v notranjih sporih, saj so se nekateri člani, kot je senator Cory Booker, ostro spopadli s strankarskimi kolegi zaradi domnevne izdaje stranke in dopuščanja avtoritarizma. Kljub temu so senatni demokrati ponovno vložili zakon John Lewis Voting Rights Advancement Act, ki ga je večina medijev ignorirala. Medtem ko se demokrati borijo za volilne pravice, je bil poudarek tudi na podnebnih politikah, kjer naj bi 'drzni ukrepi' Agencije za varstvo okolja pod Trumpovo administracijo pripomogli k osvoboditvi Amerike 'podnebne neumnosti'. V luči prihajajočih volitev leta 2026 pa se kot najboljše upanje demokratov za osvojitev ključnega senatorskega sedeža iz Severne Karoline omenja nekdanji guverner Roy Cooper.

Članek na alternet.org trdi, da je za naraščajočo polarizacijo v ameriški družbi in upad demokracije kriva poplava legalnih podkupnin, ki izvirajo od bogatih posameznikov, in ne le Donald Trump. Medtem pa rawstory.com poroča, da je Ministrstvo za pravosodje pod Trumpom spremenilo stališče v številnih primerih, povezanih z volilnimi pravicami, kar bi lahko negativno vplivalo na volivce pred volitvami leta 2026.

Združeno kraljestvo je potrdilo znižanje volilne starosti na 16 let, kar je zgodovinska reforma, namenjena povečanju udeležbe volivcev. Poleg tega so bili sprejeti tudi pomembni zakoni za spodbujanje transparentnosti in odgovornosti pri financiranju političnih strank. Predlog zakona o spremembi volilne starosti še čaka na odobritev parlamenta, da bo začel veljati za vse volitve, vključno s splošnimi volitvami leta 2029.

Izvoljeni poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da se mu ne mudi na srečanje s premierjem Donaldom Tuskom, čeprav priznava, da bo to morda potrebno. Novinarjem je dejal, da načrtuje srečanje, vendar ni njegova prednostna naloga, in je dogodek opisal kot "pasivno agresijo".

Britanska vlada je sporočila, da namerava znižati starostno mejo za glasovanje z 18 na 16 let po vsej državi. Ta poteza je sledila nizki volilni udeležbi na parlamentarnih volitvah leta 2024, ki je sprožila pomisleke glede zaupanja državljanov. Znižanje volilne pravice bi Združeno kraljestvo postavilo ob bok Ekvadorju, Avstriji in Braziliji. Predlagane spremembe mora še potrditi parlament.

Britanska vlada je potrdila načrte za razširitev volilne pravice na 16- in 17-letnike na vseh volitvah po Združenem kraljestvu, kar je del obsežne reforme demokratičnega sistema države. To zgodovinsko potezo so označili kot pomembno spremembo. Zadnja splošna volilna udeležba v letu 2024 je bila 59,7 odstotka, kar je najnižja udeležba od leta 2001.

Združeno kraljestvo je znižalo volilno starost na 16 let, kar je sprožilo mešane odzive v javnosti in med politiki. To je prva sprememba volilne starosti po letu 1969, ko je bila nazadnje znižana. Odločitev sproža debate o politični zrelosti in vplivu na prihodnje volitve.

Rusija je državljanom Belorusije, ki prebivajo v Rusiji, podelila pravico glasovanja in kandidiranja na lokalnih volitvah. Vladimir Putin je izjavil, da naj bi ta poteza pripomogla k bolj celoviti integraciji Belorusov v rusko državljansko življenje. Medtem ko se v Rusiji krepijo vezi z Belorusijo, pa je bila razkrita obsežna ruska propagandna kampanja, usmerjena proti predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Kampanja naj bi vključevala pet milijonov člankov v poldrugem letu, s čimer so sistematično blatenje evropskih institucij in voditeljev. Posebna pozornost je bila namenjena Sloveniji, kjer naj bi bili ruski propagandni prispevki objavljeni skoraj vsakih deset minut, pri čemer pa naj bi bili prevodi pogosto netočni in zamenjevali med slovenskimi in baltskimi državami.

Britanska vlada je napovedala radikalne spremembe volilne zakonodaje, ki vključujejo znižanje volilne starosti na 16 let. Cilj spremembe je povečati udeležbo volivcev, zlasti po nizki volilni udeležbi na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2024. Nova zakonodaja bo Veliko Britanijo postavila ob bok državam, kot so Ekvador, Avstrija in Brazilija, kjer je 16 let že meja za volilno pravico. Predlog zakona mora še potrditi parlament.

Združeno kraljestvo je znižalo volilno starost na 16 let. Kritiki so potezo označili za samopostrežno, saj bi najstniki, ki so na novo pridobili volilno pravico, lahko bili bolj nagnjeni k podpori levosredinski vladi. Namestnica predsednika vlade Angela Rayner je dejala, da je bil javno zaupanje v demokracijo dolgo časa poškodovano in da so ukrepali za odpravo tega. To je bila največja sprememba volilne pravice po letu 1969.

Članek obravnava debato o znižanju volilne pravice na 16 let, ki jo spodbuja časopis Mirror. Mnenja bralcev so deljena: nekateri podpirajo spremembo z argumentom, da lahko šestnajstletniki že prevzemajo druge odrasle odgovornosti, medtem ko drugi izražajo skrb glede politične neizkušenosti mladih. Omenjena je tudi šola, ki je izvedla lažno volilno anketo, kar nakazuje na naraščajoče zanimanje za vključevanje mlajših v politično odločanje.

Britanska vlada je potrdila načrte za znižanje minimalne volilne starosti z 18 na 16 let, kot poročajo britanski mediji, vključno z The Guardian in Sky News. Cilj je, da bi vsi 16- in 17-letniki lahko oddali svoj glas na naslednjih splošnih volitvah. Podpredsednica vlade Angela Rayner je izjavila, da je to izpolnjena obljuba mladim, ki so že dejavni v družbi.

V Torinu, v Italiji, mestni svet pod vodstvom Demokratske stranke razpravlja o predlogu, ki bi v določenih primerih omogočal zaplembo praznih stanovanj lastnikom. Predlog je že izzval oster odziv Forze Italie. Medtem se v Londonu odzivajo na napoved britanske vlade o znižanju volilne starosti na 16 let za parlamentarne volitve, kar bi Združeno kraljestvo uvrstilo med države z najnižjo volilno starostjo na svetu.

17. julija 2025 so se desettisoči Američanov po vseh 50 zveznih državah zbrali na protestih »Good Trouble Lives On« (Dobre težave živijo naprej), s katerimi so obeležili peto obletnico smrti ikone državljanskih pravic, kongresnika Johna Lewisa. Vsesplošne demonstracije so počastile njegovo zapuščino in spodbudile nadaljnji boj za državljanske pravice, volilno pravico in pravičnost.

Predlog za znižanje volilne starosti na 16 let v Združenem kraljestvu je sprožil zaskrbljenost glede morebitne razdelitve Unije, saj naj bi Škotska nacionalna stranka (SNP) doživela močan preporod. Istočasno se Škotska sooča z največjim upadom poslovalnic pošte, kar je sprožilo pozive k reformi podeželja. Ti dogodki poudarjajo napetosti in izzive, s katerimi se sooča Združeno kraljestvo, zlasti v luči prihajajočih reform in morebitnih sprememb v politični pokrajini.

Teksas, pod vodstvom republikancev, je uvedel novo shemo prerazporeditve volilnih okrožij, ki jo navdihuje bivši predsednik Trump. Ta poteza je sprožila široko zaskrbljenost, saj naj bi imela posledice daleč zunaj meja zvezne države. Predstavniški dom Teksasa je že napovedal ustanovitev posebnega odbora za obravnavo kongresne prerazporeditve med trenutnim posebnim zasedanjem teksaškega zakonodajnega telesa. Glavna vprašanja, ki se pojavljajo, so vpliv na volilne pravice manjšin, morebitno utrjevanje republikanske moči v državi in po državi ter precedens, ki ga takšne strategije postavljajo za prihodnje volitve po ZDA.

Zvezno prizivno sodišče je razveljavilo kalifornijski zakon, ki je zahteval preverjanje ozadja za kupce streliva, kar predstavlja udarec prizadevanjem države za boj proti nasilju s strelnim orožjem. V drugem pomembnem sodnem primeru je vrhovno sodišče ZDA odobrilo odlog zakona v Severni Dakoti, ki naj bi zaščitil volilne pravice staroselcev. Medtem pa je v Zahodni Virginiji sodnik dovolil otrokom treh družin obiskovanje šole brez obveznega cepljenja, kar predstavlja premik v sporu med guvernerjem in državno odborom za izobraževanje.

Po ZDA so potekali protesti z imenom 'No Kings', ki jih je organizirala skupina Indivisible. Robert De Niro je v videu pozval Američane, naj se udeležijo protestov proti Trumpu. Republikanski zakonodajalci so proteste označili za 'sovražne shode proti Ameriki'.